Kakšne so razlike med porcelanom in ostalo keramiko?

Mnogi se iz otroštva spominjamo barvitih, včasih pozlačenih, v večini primerov pa bogato poslikanih skodelic iz vitrine v domači jedilnici. Jasno je bilo, da imajo ti servisi poseben status med drugimi v hiši in da v njih lahko postrežemo svoje dobrote le ob najpomembnejših priložnostih in to samo odraslim osebam z ne tresočimi rokami. Kot otrokom nam je bilo rokovanje z njimi strogo prepovedano: »Ne dotikaj se tega, da ne boš česa razbil!«

Tudi v zrelih, ali bolje rečeno v zrelejših letih, nas spremlja topel spomin na te umetelno izdelane skodelice, ki so s svojo lepoto zasenčile vse druge. Če si želimo izpolniti željo in si privoščiti katerega izmed izdelkov, bodisi iz porcelana bodisi iz keramike, pa je vredno poznati značilnosti teh materialov, izmed katerih so nekateri med nami že skoraj 30000 let.

Porcelan je keramika, keramika pa ni porcelan!

Najprej poudarimo, da porcelan spada med izdelke iz keramike. Poleg porcelana pod keramiko štejemo še nekatere druge podvrste materialov, kot so lončevina in kamenina. V tem zapisu se bomo osredotočili na primerjavo med porcelanom in ostalimi vrstami keramike.

Pri izdelovanju porcelana se uporablja mešanica glin s finimi zrni, med njimi je najpomembnejši kaolin ali bela glina. Mešanica je žgana pri temperaturah okoli 1400 °C, kar je precej višje kot pri keramiki, ki se žge pri temperaturah 1200 °C in manj.

A tudi porcelana poznamo več vrst! Glede na postopek izdelave in sestavine ga ločimo na trdi, mehki in kostni (Bone China). Trdi porcelan, ali pravi porcelan je danes najpogostejši, od mehkega pa se izdelava najbolj razlikuje v temperaturi žganja, ki pri slednjem doseže le 1200 °C. Glavna značilnost kostnega porcelana pa je, da poleg običajnih sestavin vsebuje tudi kostni pepel.

Edinstven postopek izdelave je krivec za nekatere lastnosti, ki ga nezamenljivo ločijo od drugih podvrst keramike:

1. Zveni lepše od ostalih. Poskusite: s svinčnikom lahkotno udarite po robu krožnika ali skodelice, in zaslišali boste čist, visok ton, kakršnega ne premore nobena druga keramika.
2. Prepušča svetlobo. Drobna zrnca v porcelanski mešanici pri žganju na visoki temperaturi postanejo prosojna. Obrnite izdelek proti viru svetlobe, in če njegovi robovi zažarijo, gre prav gotovo za porcelan!

3. Je eleganten in tanek. Ker je trdnejši in bolj trpežen od keramike, dopušča izvedbo izdelkov z bolj prefinjenimi, gladkimi robovi, katere mojstri radi okrasijo z zlatim ali s srebrnim zaključkom.

4. Je težji. Le kako, ko pa je videti tako lahkotno! Pri njegovi izdelavi se namreč uporablja bolj fina zmes, zato je rezultat večja gostota zrn, kar pripomore k večji teži samega materiala.
5. Ima gladko površino. Na otip lahko občutimo zelo gladko, steklu podobno teksturo.

Zaradi elegantnih linij, prefinjenih robov in bogatih dekoracij so servisi iz porcelana bolj priljubljeni na svečanih dogodkih in posebnih priložnostih.

Poleg njegove najopaznejše funkcije v jedilnicah in kuhinjah, pa je porcelan cenjen tudi v drugih panogah. Uporablja se kot izolator visoko napetostnih transformatorjev in anten, v gradbeništvu se pojavlja v obliki ploščic in plošč, najdemo pa ga tudi v zobni medicini v obliki zobnih dopolnil in nadomestkov.

Porcelan je tudi v današnjem izobilju cenjen in spoštovan material. Morda drži, da je lažje dostopen kot v času naših mam in babic, a nedvomno se tudi danes kdaj pa kdaj iz kuhinje zasliši tisto znano opozorilo našim najmlajšim: »Previdno okrog teh šalčk!« Morda pa gre tudi ta vzklik iz roda v rod, skupaj s tistimi prelepimi skodelicami z živahno poslikavo in zlatimi robovi.

Valentin